Arhitekt Jože Koželj

<p style="text-align: justify;"><span style="font-size: 1.23077rem; line-height: 1.78462rem;">Arhitekt <em><strong>Jože Koželj</strong></em> se je rodil 25. marca 1931 v Metliki. Na I. državni gimnaziji v Ljubljani je maturiral leta 1951 in se nato vpisal na Fakulteto za arhitekturo, gradbeni&scaron;tvo in geodezijo. Diplomiral je 1958. ter se naslednje leto izpopolnjeval v arhitekturnem biroju na Dunaju. Leta 1977 je doktoriral na Univerzi Cirila in Metoda v Skopju. Od 1960. je delal kot profesor na Fakulteti za arhitekturo, gradbeni&scaron;tvo in geodezijo v Ljubljani, v letih 1989-94 pa je bil dekan fakultete.</span></p> <p style="text-align: justify;"><span style="font-size: 1.23077rem; line-height: 1.78462rem;">V letih 1960-70 je sodeloval v projektni skupini prof. Edvarda Ravnikarja za gradnjo Trga revolucije v Ljubljani. Sicer pa se je uveljavil z <em><strong>vrsto javnih in stanovanjskih zgradb</strong></em> v Ljubljani:</span></p> <ul> <li style="text-align: justify;"><span style="font-size: 1.23077rem; line-height: 1.78462rem;">trgovsko-poslovna stavba Agroprogresa (1967),</span></li> <li style="text-align: justify;"><span style="font-size: 1.23077rem; line-height: 1.78462rem;">poslovno-parkirna hi&scaron;a ob Miklo&scaron;ičevi cesti (1971-73), prejel nagrado Pre&scaron;ernovega sklada,</span></li> <li style="text-align: justify;"><span style="font-size: 1.23077rem; line-height: 1.78462rem;">Ekonomska fakulteta (1973-75), prejel nagrado Borbe,</span></li> <li style="text-align: justify;"><span style="font-size: 1.23077rem; line-height: 1.78462rem;">trgovsko-stanovanjska hi&scaron;a v Igri&scaron;ki ulici (1981-83),</span></li> <li style="text-align: justify;"><span style="font-size: 1.23077rem; line-height: 1.78462rem;">&scaron;tudentski domovi za Bežigradom in v Rožni dolini (1983),</span></li> <li style="text-align: justify;"><span style="font-size: 1.23077rem; line-height: 1.78462rem;">prenova stavbe Izvr&scaron;nega sveta Republike Slovenije (1983).</span></li> </ul> <p style="text-align: justify;"><span style="font-size: 1.23077rem; line-height: 1.78462rem;"></span></p> <blockquote> <p style="text-align: justify;"><span style="font-size: 1.23077rem; line-height: 1.78462rem;"><span class="post_img_contaier"> <img class="img-responsive" src="https://uploads.publishwall.si/imgsmedium_2/2021/03/30/resized_1617086616_2003750.jpg" alt=" " /> </span></span></p> </blockquote> <p style="text-align: justify;"><span style="font-size: 1.23077rem; line-height: 1.78462rem;"></span></p> <p style="text-align: justify;"><span style="font-size: 1.23077rem; line-height: 1.78462rem;">Sam in tudi v sodelovanju z drugimi je izdelal projekte za razne stanovanjske ter poslovne zgradbe &scaron;e v Kranjski Gori, Kranju, Novem Sadu, Trebelnem, Novem mestu in v rojstni Metliki, kjer so po njegovi zamisli postavili tudi nekaj spominskih obeležij.</span></p> <p style="text-align: justify;"><br /><span style="font-size: 1.23077rem; line-height: 1.78462rem;">Morda ne pomislimo na prvo, a tudi gradnja, arhitektura ima simbolno vrednost. Pa ne le v tem, da se stanje družbe odraža v najbolj priljubljeni gradnji nekega časa. Če se je nekoč slovenstvo istovetilo s podeželjem in nerazvitostjo, danes temu ni tako. Mesta, arhitekturne znamenitosti namreč veliko učinkoviteje ri&scaron;ejo razvito podobo naroda. In kljub na&scaron;i neokrnjeni naravi in podeželju si kot narod, država najbrž želimo, da nas povezujejo tudi z razvojem, urejenostjo, izobraženostjo in civiliziranostjo. Pa vendar - nobeno mesto, stavba ali spomenik &scaron;e danes ne preka&scaron;a najpomembnej&scaron;ega simbola slovenskosti - Triglava.</span></p> <p style="text-align: justify;"><span style="font-size: 1.23077rem; line-height: 1.78462rem;"></span></p> <p style="text-align: justify;"><span style="font-size: 1.38461rem;"><a href="https://beta.publishwall.si/belokranjski.muzej/post/586897/naprej-v-preteklost-slovenija"><span style="line-height: 2.00769rem;">&lt;&lt; Naprej v preteklost - #Slovenija</span></a></span></p>