Knjiga metliškega čevljarskega ceha

<p style="text-align: justify;"><span style="font-size: 1.23077rem; line-height: 1.78462rem;">Zgodovina metli&scaron;kega obrtni&scaron;tva in trgovine sega prav gotovo v čas nastanka takratnega Novega trga in pozneje mesta, ki je kmalu po pridobitvi mestnih privilegijev (1365) prevzelo pokrajinsko ime Metlika. Obrtniki so svoje izdelke sprva prodajali na domu, pa tudi kot kro&scaron;njarji od vrat do vrat po bližnjih in oddaljenih krajih. Z uveljavitvijo tr&scaron;kih in mestnih privilegijev so ob plačani mitnini prodajali na sejmih. </span></p> <p style="text-align: justify;"><span style="font-size: 1.23077rem; line-height: 1.78462rem;">Mestni obrtniki so bili že zgodaj združeni v cerkveno Bratov&scaron;čino sv. Re&scaron;njega telesa (1444). V boju za večji zaslužek so nastopali proti kmečkemu obrtni&scaron;tvu in tovorni&scaron;tvu, ki ga je zaradi lastnih koristi &ndash; pobiranja mitnin &ndash; podpiralo plemstvo. Metličani so že leta 1492 pod pretvezo tur&scaron;ke nevarnosti dosegli, da se je povsem legalen sejem iz hribovske Bojanje vasi preselil v Metliko. Mestu so posku&scaron;ali priboriti izključno pravico do prostora, kjer potekata trgovina in obrtni&scaron;ka dejavnost.</span><br /><span style="font-size: 1.23077rem; line-height: 1.78462rem;"></span></p> <p style="text-align: justify;"><span style="font-size: 1.23077rem; line-height: 1.78462rem;">Začetniki metli&scaron;kega ceha so bili mesarji in čevljarji, cehovske listine, ki so bile pozneje zvezane v knjigo, pa vsebujejo zapise od leta 1587 do leta 1836. Večina besedil je v nem&scaron;kem jeziku, iz 17. stoletja pa je tudi <strong>31 slovenskih</strong>, kar je dragocenost tako za sloveniste kakor za zgodovinarje. Med slovenskimi razlikujemo tri vrste besedil: najkraj&scaron;i so zapisi o novih članih, sledijo sklepi letnih in četrtletnih skup&scaron;čin, najdalj&scaron;i pa je dopis ceha mestnemu svetu v Metliki.</span><br /><span style="font-size: 1.23077rem; line-height: 1.78462rem;"></span></p> <p style="text-align: justify;"><span style="font-size: 1.23077rem; line-height: 1.78462rem;">Na skup&scaron;činah so v ceh (<strong><em>poſten antuerh</em></strong>) sprejemali (<strong><em>ſapisali</em></strong>) nove člane (<strong><em>bratie</em></strong>), volili upravo, sklepali o denarnih zadevah, sprejemali nova cehovska pravila, kaznovali člane, ki so izvajali nelojalno konkurenco in niso upo&scaron;tevali pravil, nastopali proti &scaron;u&scaron;marjem (<strong><em>nepoſten antuerh</em></strong>) in nečlanom.</span><br /><span style="font-size: 1.23077rem; line-height: 1.78462rem;"></span></p> <p style="text-align: justify;"><span style="font-size: 1.23077rem; line-height: 1.78462rem;">V drugi polovici 17. stoletja je ceh do zadnjih postal prijaznej&scaron;i, o čemer priča zapis z 9. februarja 1664, ko se je nečlan Matija Juk z Gorenjih Lazov s cehom dogovoril in plačal mitnino (<strong><em>v poſten antuerh ſglihal jnu poſtenu platil</em></strong>), da je lahko svoje izdelke prodajal na sejmu (<strong><em>da bode ſeguren poit v ſaime</em></strong>), na tedenski tržnici pa ne (<strong><em>a na terge nizh</em></strong>).</span><br /><span style="font-size: 1.23077rem; line-height: 1.78462rem;"></span></p> <p style="text-align: justify;"><span style="font-size: 1.23077rem; line-height: 1.78462rem;">Nov državni zakon s konca 19. stoletja (1883) je sprostil okorelost dotedanje organizacije obrtne dejavnosti, in metli&scaron;ki ceh je po več kot &scaron;tiristo letih razpadel. Obrtniki so se združili v Zadrugo vseh obrtnikov metli&scaron;kega sodnega okraja (1888). Na ceh je spominjal le &scaron;e odsek Dru&scaron;tva mojstrov, ki je skrbel za pogrebe svojih članov.</span></p> <p style="text-align: justify;"><span style="font-size: 1.23077rem; line-height: 1.78462rem;"></span></p> <p style="text-align: justify;"><span style="font-size: 1.23077rem; line-height: 1.78462rem;"></span></p> <p style="text-align: justify;"><span style="font-size: 1.38461rem;"><a href="https://beta.publishwall.si/belokranjski.muzej/post/586897/naprej-v-preteklost-slovenija"><span style="line-height: 2.00769rem;">&lt;&lt; Naprej v preteklost - #Slovenija</span></a></span></p>