
Muzej na spletu
Luč - razsvetljava s trskami

<p style="text-align: justify;">Nekoč so v Beli krajini svetili s <em>trskami</em>, ki so jih imenovali <strong>luč</strong>, <strong>treske</strong> ali <strong>lučke</strong>. Tesali so jih iz hrastovih, bukovih, brezovih ali gabrovih mladih debel, 10 do 15 cm debelih. Debla so najprej razžagali na 60 do 80 cm dolge kose, ki so jih nato s sekiro razcepili v tanke, do 5 cm široke trske. Posušili so jih na peči.</p>
<p style="text-align: justify;">Luč pa so lahko tudi »naribali«. Skobeljniku, obliču podobna priprava ali »ribežen« ima na sredini odprtino, v katero je pritrjen 6 cm širok nož. V ogrodje sta zabiti dve palici, s katerima sta dva krepka moška, na vsaki strani po eden, držala ta oblič in v zamahu odrezovala trske s kosa lesa.</p>
<p style="text-align: justify;">Belokranjci so luč navadno žgali na <strong>čelešniku</strong>, ki so ga imenovali tudi <strong>železne klešče</strong> ali <strong>lučerna</strong>. Čelešnik je bil kovano, različno zvito in včasih prav umetelno oblikovano železo, ki ima zgoraj klešče ali feder. Tega so s pritiskom roke razprli, da je zgrabil in stisnil trsko, luč. Železo je bilo nasajeno na kolec, ta pa je bil zabit v lesen panjiček ali v razvejano drevesno korenino.</p>
<p><span class="post_img_contaier"> <img class="img-responsive" src="https://uploads.publishwall.si/imgsmedium_2/2021/12/14/resized_1639472308_8998233.jpg" alt="
" width="500" height="625" style="display: block; margin-left: auto; margin-right: auto;" /> </span></p>
<p style="text-align: justify;">Z goreče trske so z drugo trsko utrinjali ali česali ogorke, ki so padali v kak star podstavljen lonec, pleh napolnjen z vodo, da niso zažgali lesenega poda. Če so imeli pri hiši ilovnat pod, so ogorki navadno padali kar na tla.</p>
<p style="text-align: justify;">Čelešnik so uporabljali vse do uveljavitve petrolejk. </p>
<p style="text-align: justify;"></p>
<p style="text-align: justify;"><span style="font-size: 1.15385rem; line-height: 1.67308rem;">Vir: Svetila v Beli krajini, Belokranjski muzej Metlika, 1995</span></p>
<p style="text-align: justify;"><span style="font-size: 1.15385rem; line-height: 1.67308rem;">Foto: Branko Babič, Janez Pukšič</span></p>
<p style="text-align: justify;"><span style="font-size: 1.15385rem; line-height: 1.67308rem;"></span></p>
<p style="text-align: justify;"><span style="font-size: 1.38461rem;"><a href="https://beta.publishwall.si/belokranjski.muzej/post/614395/naprej-v-preteklost-veselimuzej"><span style="line-height: 2.00769rem;"><< Naprej v preteklost - #veselimuzej</span></a></span></p>
Galerija
Sorodne novice
Muzej na spletuPraznujmo z Mitro
V kratkem video prispevku vas naš arheolog Kristjan popelje v čas čaščenja Mitre. Mogoče vas navduši, da se tudi sami podate na pot v preteklost in obiščete kultno svetišče v osrčju Bele krajine. Ne...
Preberi več
Muzej na spletuPisani ornamenti
Pred vami je kratek prikaz božično-novoletnega ustvarjanja naše kustosinje pedagoginje Alenke. Muzejska smrečica se letos ponaša z okraski, inspiriranimi z ornamentiko raznolikih predmetov v hrambi...
Preberi več
Muzej na spletuOrnamenti na otiračih
Slovar slovenskega knjižnega jezika takole opiše otirač: "dolgi, ozki brisači podoben kos platna, izvezen z ustaljenimi vzorci, ki se uporablja pri obredjih v Beli krajini". In čeprav otirač, enačen...
Preberi več



