Na Pezdirčevi njivi negovska čelada

<p style="text-align: justify;">Metlika&nbsp;- Na Pezdirčevi njivi v Podzemlju pri Metliki, kjer so med za&scaron;čitnimi arheolo&scaron;kimi izkopavanji mlaj&scaron;e železnodobnega grobi&scaron;ča pred poldrugim letom odkrili tudi keltski zlatnik iz 3. stoletja pr. n. &scaron;., so te dni odkrili nove, nekoliko starej&scaron;e najdbe. Med njimi tudi tako imenovano negovsko čelado, bojevni&scaron;ki bronasti &scaron;lem iz 4. stoletja pr. n. &scaron;.</p> <p style="text-align: justify;">Čelado je pri arheolo&scaron;kih izkopavanjih ob urejanju infrastrukture za novo gradnjo pred tednom odkrila trojica arheologov in varuhov kulturne dedi&scaron;čine pod strokovnim vodstvom&nbsp;Lucije Grahek, so danes sporočili z In&scaron;tituta za arheologijo ZRC SAZU v Ljubljani.</p> <p style="text-align: justify;">Gre za po najdi&scaron;ču v Negovi v Slovenskih goricah poimenovano čelado, najbolj pogosto sicer na Dolenjskem, ki v Beli krajini do zdaj ni bila znana. Kot taka pa omenjena najdba prina&scaron;a nove podatke in omogoča nov pogled na družbo dolenjskega hal&scaron;tatskega kulturnega kroga, v katerega je v starej&scaron;i železni dobi sodila tudi Bela krajina, so dodali.</p> <p style="text-align: justify;">Negovsko čelado, ki velja za značilen pridatek tako imenovanih knežjih starej&scaron;eželeznodobnih grobov, so na&scaron;li ob dveh suličnih osteh, bojni sekiri in pasni garnituri, kar je bila sicer pogosta oprema tedanjih bojevnikov, značilna za dolenjski starej&scaron;eželeznodobni kulturni krog.</p> <p style="text-align: justify;">Čelada s Pezdirčeve njive je bila, kot poroča STA, ob pokopu predvidoma obredno nekoliko po&scaron;kodovana, kar je značilno tudi za druge tovrstne primerke, najdene v Novem mestu, na Dolenjskem in drugje po državi oziroma v krogu tako imenovane slovenske jugovzhodne hal&scaron;tatske skupine.</p> <p style="text-align: justify;">Negovska čelada predlani na Kapiteljski njivi</p> <p style="text-align: justify;">Prve negovske čelade so v Ženjaku oziroma Negovi leta 1811 na&scaron;li kot zakladno najdbo. Nanje je ob oranju zadel kmet in izoral 26 bronastih čelad, ki so danes shranjene v muzejih na Dunaju in v avstrijskem Gradcu ter v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani. Dobro ohranjeno negovsko čelado so arheologi Dolenjskega muzeja predlani odkrili tudi pri raziskovanju grobi&scaron;ča na Kapiteljski njivi v Novem mestu. Omenjeni novome&scaron;ki muzej sicer hrani tri tovrstne čelade.</p> <p style="text-align: justify;">Grobi&scaron;če na Pezdirčevi njivi sodi v krog naselbine oziroma utrjenega prazgodovinskega gradi&scaron;ča nad Podzemljem, v njegovi okolici pa so &scaron;e vedno dobre vidne &scaron;tevilne prazgodovinske rodovne gomile. Ena med temi je denimo tako velika, da na njej stoji celo manj&scaron;a cerkev.</p> <p>(Dolenjski list.si, L. M.)</p>