Naprej v preteklost - #praznicnimuzej

<p style="text-align: justify;"><span style="font-size: 1.23077rem; line-height: 1.78462rem;">V sklopu decembrske akcije #naprejvpreteklost smo vam muzeji in galerije sku&scaron;ali na spletu pričarati praznično vzdu&scaron;je. Tudi s pomočjo predmetov, ki jih hranimo. Na tem mestu je zbranih nekaj izbranih, s katerimi smo to sku&scaron;ali storiti mi, hkrati pa vam odstreti tudi nekaj zanimivosti o na&scaron;i dedi&scaron;čini.</span></p> <p style="text-align: justify;"><span style="font-size: 1.23077rem;"></span></p> <blockquote> <p style="text-align: justify;"><span style="font-size: 1.07692rem; line-height: 1.56154rem;">&nbsp;</span></p> <p style="text-align: justify;"><span style="font-size: 1.07692rem; line-height: 1.56154rem;">Pestrost prežema Belo krajino v vseh življenjskih pogledih, tudi verskem. Tu so namreč prisotne tri veroizpovedi: rimskokatoli&scaron;ka, pravoslavna in gr&scaron;kokatoli&scaron;ka. Slednji sta v Belo krajino pri&scaron;li z Uskoki, ki so bežali pred tur&scaron;kimi vpadi. Gr&scaron;kokatoli&scaron;ka oziroma uniatska cerkev priznava enotnost z rimskokatoli&scaron;ko cerkvijo in papeža kot vrhovnega poglavarja, vendar je ohranila vzhodni obred. Za pravoslavje pa je značilno, da enotnega poglavarja nima in je vsaka državna ali narodna cerkev samostojna, s svojim poglavarjem &ndash; patriarhom.</span></p> <p style="text-align: center; padding-left: 300px;"></p> <p style="text-align: justify;"><span style="font-size: 1.07692rem; line-height: 1.56154rem;">Na območju celotne Slovenije obstajata le dve grkokatoli&scaron;ki župniji, in sicer Metlika in Drage pri Suhorju. Kot strnjena skupnost pa so grkokatoliki naseljeni samo v Žumberku. Pripadniki pravoslavne veroizpovedi so naseljeni zlasti v usko&scaron;kih vaseh Marindol, Miliči, Paunoviči in Bojanci.</span></p> <p style="text-align: justify;"></p> <p style="text-align: justify; padding-left: 300px;">~</p> <p style="text-align: justify; padding-left: 300px;"></p> <p style="text-align: justify;"><span style="font-size: 1.07692rem; line-height: 1.56154rem;">In ker smo #praznicnimuzej, velja poudariti, da je bil najpomembnej&scaron;i praznik pri usko&scaron;kem prebivalstvu Bele krajine božič. Izrazito družinski praznik, ob katerem naj bi s &scaron;tevilnimi obredi zagotovili v naslednjem letu čim več dobrega. Eden tak&scaron;nih je tudi &raquo;badnjak&laquo; ali božični panj, hrastov &scaron;tor, ki so ga na večer pred božičem naložili na ogenj. V peč so ga položili takoj, ko so iz nje vzeli pečeno jagnje ali odojka, tleti pa je moral vse tri dni praznovanja božiča.</span></p> <p style="text-align: justify;"></p> <p style="text-align: justify; padding-left: 300px;">~</p> <p style="text-align: justify; padding-left: 300px;"></p> <p style="text-align: justify;"><span style="font-size: 1rem; line-height: 1.45rem;">Vir: 1408 &ndash; pri&scaron;li so Turki, za njimi Uskoki, Belokranjski muzej Metlika, 2008</span></p> <p style="text-align: justify;"></p> <p style="text-align: justify; padding-left: 300px;">~</p> <p style="text-align: justify; padding-left: 300px;"></p> <p style="text-align: justify;"><span style="font-size: 1.07692rem; line-height: 1.56154rem;">Obred zažiganja badnjaka je vsako leto tudi del slovesnosti na badnji dan (6. januarja, saj po julijanskem koledarju božič praznujejo 7. januarja) v cerkvici apostolov Petra in Pavla v Miličih. Po polnočnici verniki odnesejo domov blagoslovljene hrastove vejice, kakr&scaron;no hranimo tudi v na&scaron;em muzeju (inv. &scaron;t.: E 6891).</span></p> <p style="text-align: justify;"></p> <p class="image_grid"><span style="font-size: 1.23077rem;">&nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;&nbsp;</span><img class="img-responsive" src="https://uploads.publishwall.si/imgsmedium_2/2020/12/14/resized_1607935804_8101772.jpg" alt=" " width="600" height="593" style="font-size: 1.23077rem; display: block; margin-left: auto; margin-right: auto;" /></p> <p class="image_grid"><span style="font-size: 1.23077rem;"></span></p> </blockquote> <p class="image_grid"><span style="font-size: 1.23077rem;"></span></p> <blockquote> <p style="text-align: justify;"><span style="font-size: 1.07692rem; line-height: 1.56154rem;">Julij Papič (Metlika, 1912 &ndash; Zagreb, 1990), kipar, pedagog, zaslužni Belokranjec je osnovno &scaron;olo obiskoval v rodni Metliki. &Scaron;olanje nato nadaljuje na keramičnem oddelku srednje tehni&scaron;ke &scaron;ole v Ljubljani, v Pragi pa leta 1933 zaključi &scaron;tudij kiparstva in keramike na Visoki umetni&scaron;ki industrijski &scaron;oli. Čeprav je potrebo po samostojnem kiparskem izražanju čutil že od otro&scaron;tva, &scaron;ele delo na akademiji pomeni začetek njegove umetni&scaron;ke poti.</span></p> <p style="text-align: justify;"></p> <p style="text-align: justify;"><span style="font-size: 1.07692rem; line-height: 1.56154rem;">Med obema vojnama so nastala Papičeva zgodnja dela, ki so &scaron;e nekoliko ekspresionistična, pritegovale so ga zlasti figure deklet, mater, žena. Področje, s katerim se je intenzivno ukvarjal predvsem v letih po 2. svetovni vojni, pa je bila spomeni&scaron;ka plastika s pečatom herojstva in humanizma.</span></p> <p style="text-align: justify;"></p> <p style="text-align: justify; padding-left: 300px;"><span style="font-size: 1.07692rem; line-height: 1.56154rem;">~</span></p> <p style="text-align: justify;"><span style="font-size: 1.07692rem; line-height: 1.56154rem;">Ali veste, da je delo kiparjevih rok tudi Metličanom dobro poznan kip partizana, belokranjskega borca v parku pred gradom?</span></p> <p style="text-align: justify;"></p> <p style="text-align: justify; padding-left: 300px;"><span style="font-size: 1.07692rem; line-height: 1.56154rem;">~</span></p> <p style="text-align: justify;"><span style="font-size: 1.07692rem; line-height: 1.56154rem;">Okoli leta 1958 je Papič prenehal z ustvarjanjem večjih plastik ter se osredotočil na manj&scaron;e intimnej&scaron;e, ki jih je začel oblikovati v novem materialu &ndash; obarvani terakoti. Iz tega opusa hranimo v muzeju tudi pričujoče delo, praznično obarvano Sveto družino (1977, inv. &scaron;t.: U 671).</span></p> <p style="text-align: justify;"></p> <p style="text-align: justify; padding-left: 300px;"><span style="font-size: 1.07692rem; line-height: 1.56154rem;">~</span></p> <p style="text-align: justify;"><span style="font-size: 1rem; line-height: 1.45rem;">Vir: Zaslužni Belokranjci: umetniki in znanstveniki, Belokranjski muzej Metlika, 2011</span></p> <p style="text-align: justify;"></p> <p style="text-align: justify;"></p> <p style="text-align: justify;"></p> <p style="text-align: justify;"></p> <p><span style="font-size: 1rem; line-height: 1.45rem;"><span class="post_img_contaier"> <img class="img-responsive" src="https://uploads.publishwall.si/imgsmedium_2/2020/12/14/resized_1607935807_3689986.jpg" alt=" " width="569" height="650" style="display: block; margin-left: auto; margin-right: auto;" /></span></span></p> <p><span style="font-size: 1rem; line-height: 1.45rem;"><span class="post_img_contaier"></span></span></p> </blockquote> <blockquote> <p style="text-align: justify;"><span style="font-size: 1.07692rem; line-height: 1.56154rem;">Galerija Kambič je zakladnica umetni&scaron;kih stvaritev zvenečih imen, a se v njej skriva tudi nekaj ljudskega. Umetnost, ki jo je akademik Kambič zbiral že od mladih nog &ndash; slike na steklo. </span></p> <p style="text-align: justify;"></p> <p style="text-align: justify;"><span style="font-size: 1.07692rem; line-height: 1.56154rem;">To izrazito ljudsko slikarstvo se je močno razmahnilo v časih po baroku in predstavlja nekak&scaron;en sakralni antipod ljudskim panjskim končnicam. Slike na steklu so namreč dosledne v nabožni motiviki. Slavijo Kristusa v vseh mogočih variacijah, v &scaron;tevilnih slikah se izraža ljudsko ča&scaron;čenje njegove matere Marije, priljubljeni so tudi svetniki. </span></p> <p style="text-align: justify;"></p> <p style="text-align: justify; padding-left: 300px;"><span style="font-size: 1.07692rem; line-height: 1.56154rem;">~</span></p> <p style="text-align: justify;"><span style="font-size: 1.07692rem; line-height: 1.56154rem;">Ljudi pa slike niso pritegnile le zaradi priljubljenih motivov, ampak so imele zaradi tehnike slikanja tudi vizualno pritegljivost. Naslikane so namreč na zadaj&scaron;nji strani stekla, kar daje barvam poseben, nekako emajlen značaj, kar ojača žarilno moč barv.</span></p> <p style="text-align: justify;"><span style="font-size: 1.07692rem; line-height: 1.56154rem;">Slike na steklo so svojčas krasile bogkov kot po slovenskih kmečkih hi&scaron;ah. In čeprav je bilo izbire veliko, sta primerka, ki ju predstavljamo, ob božičnih praznikih najbrž na&scaron;la posebno mesto v kotu.</span></p> <p style="text-align: justify;"></p> <p style="text-align: justify; padding-left: 300px;"><span style="font-size: 1.07692rem; line-height: 1.56154rem;">~</span></p> <p style="text-align: justify;"><span style="font-size: 1rem; line-height: 1.45rem;">Vir: Stotero obrazov umetnosti, Občina Metlika in Belokranjski muzej Metlika, 2005</span></p> <p style="text-align: justify;"></p> <p style="text-align: justify; padding-left: 300px;"><span style="font-size: 1.07692rem; line-height: 1.56154rem;">~</span></p> <p><span style="font-size: 0.923076rem; line-height: 1.33846rem;"><strong>Kristusovo rojstvo</strong></span></p> <p></p> <p><span style="font-size: 0.923076rem; line-height: 1.33846rem;"><strong>19. stoletje</strong></span></p> <p></p> <p><span style="font-size: 0.923076rem; line-height: 1.33846rem;"><strong>35,8 x 25,3 cm</strong></span></p> <p></p> <p><span style="font-size: 0.923076rem; line-height: 1.33846rem;"><strong>inv. &scaron;t.: GK 429</strong></span></p> <p><span style="font-size: 1rem; line-height: 1.45rem;"><span class="post_img_contaier"> <img class="img-responsive" src="https://uploads.publishwall.si/imgsmedium_2/2020/12/14/resized_1607935805_6654180.jpg" alt=" " width="600" height="862" style="display: block; margin-left: auto; margin-right: auto;" /></span></span></p> <p><span style="font-size: 0.923076rem; line-height: 1.33846rem;">Foto: Borut Peterlin</span></p> <p><span style="font-size: 0.923076rem;"><strong><span style="line-height: 1.33846rem;"></span></strong></span></p> <p style="padding-left: 300px;"><span style="font-size: 0.923076rem;"><strong><span style="line-height: 1.33846rem;"></span></strong></span><span style="font-size: 1.07692rem; line-height: 1.56154rem;">~</span></p> <p><span style="font-size: 0.923076rem;"><strong><span style="line-height: 1.33846rem;">Kristusovo rojstvo</span></strong></span></p> <p><span style="font-size: 0.923076rem;"><strong><span style="line-height: 1.33846rem;"></span></strong></span></p> <p><span style="font-size: 0.923076rem;"><strong><span style="line-height: 1.33846rem;">19. stoletje</span></strong></span></p> <p><span style="font-size: 0.923076rem;"><strong><span style="line-height: 1.33846rem;"></span></strong></span></p> <p><span style="font-size: 0.923076rem;"><strong><span style="line-height: 1.33846rem;">34,5 x 24,4 cm</span></strong></span></p> <p><span style="font-size: 0.923076rem;"><strong><span style="line-height: 1.33846rem;"></span></strong></span></p> <p><span style="font-size: 0.923076rem;"><strong><span style="line-height: 1.33846rem;">inv. &scaron;t.: GK 461</span></strong></span></p> <p><span style="font-size: 0.923076rem;"><strong><span style="line-height: 1.33846rem;"></span></strong></span></p> <p><span style="font-size: 0.923076rem;"><strong><span style="line-height: 1.33846rem;"><span class="post_img_contaier"> <img class="img-responsive" src="https://uploads.publishwall.si/imgsmedium_2/2020/12/14/resized_1607935806_7403237.jpg" alt=" " width="600" height="856" style="display: block; margin-left: auto; margin-right: auto;" /></span></span></strong></span></p> <p><span style="font-size: 0.923076rem; line-height: 1.33846rem;"><span class="post_img_contaier">Foto: Borut Peterlin</span></span></p> <p><span style="font-size: 0.923076rem; line-height: 1.33846rem;"><span class="post_img_contaier"></span></span></p> </blockquote> <blockquote> <p style="text-align: justify;"><span style="font-size: 1.07692rem; line-height: 1.56154rem;">Danes, ko nas svetloba in luči obdajajo na vsakem koraku, se ne zavedamo več, kako velik življenjski pomen je imel ogenj ter svetloba za na&scaron;e prednike. Zavedamo pa se simbolnega, saj svetlobo &scaron;e vedno povezujemo z nečim dobrim, lepim in pozitivnim.</span></p> <p style="text-align: justify;"><span style="font-size: 1.07692rem; line-height: 1.56154rem;"></span></p> <p style="text-align: justify; padding-left: 300px;"><span style="font-size: 1.07692rem; line-height: 1.56154rem;">~</span></p> <p style="text-align: justify;"><span style="font-size: 1.07692rem; line-height: 1.56154rem;">Vo&scaron;čene sveče, na primer, so do začetka 20. stoletja služile za razsvetljavo najpremožnej&scaron;emu delu prebivalstva, a jim po drugi strani kr&scaron;čanska cerkev pripisuje tudi veliko simbolno vrednost. Med bogoslužjem goreča sveča namreč pomeni božjo prisotnost. Sveča je človeka, in ga &scaron;e danes, spremljala tudi v vsakdanjem življenju, predvsem pa ob njegovih pomembnih življenjskih mejnikih, od rojstva do smrti. Nekdaj so svečke razsvetljevale božična drevesca, &scaron;e danes pa svečke s skritimi željami upihnemo ob rojstnem dnevu.</span></p> <p style="text-align: justify;"><span style="font-size: 1.07692rem; line-height: 1.56154rem;"></span></p> <p style="text-align: justify; padding-left: 300px;"><span style="font-size: 1.07692rem; line-height: 1.56154rem;">~</span></p> <p style="text-align: justify;"><span style="font-size: 1.07692rem; line-height: 1.56154rem;">V Metliki je sveče izdeloval medičar in svečar Anton Murn, ki izhaja iz znane lectarske družine iz okolice Žužemberka, k nam pa je pri&scaron;el okoli leta 1904. Medičarstvo in svečarstvo sta bili sezonski dejavnosti. Od velike noči do Miklavža so izdelovali in prodajali lect in drugo medeno pecivo, sveče pa so izdelovali zlasti pozimi. Vse tja do svečnice 2. februarja, ko se v cerkvi opravljajo obredi blagoslova sveč.</span></p> <p style="text-align: justify;"><span style="font-size: 1.07692rem; line-height: 1.56154rem;"></span></p> <p style="text-align: justify; padding-left: 300px;"><span style="font-size: 1.07692rem; line-height: 1.56154rem;">~</span></p> <p style="text-align: justify; padding-left: 300px;"><span style="font-size: 1.07692rem; line-height: 1.56154rem;"></span></p> <p style="text-align: justify;"><span style="font-size: 1rem; line-height: 1.45rem;">Vir: Medičarstvo in svečarstvo na Dolenjskem, Dolenjski muzej Novo mesto, 2000</span></p> <p style="text-align: justify;"><span style="font-size: 1rem; line-height: 1.45rem;"></span></p> <p style="text-align: justify;"><span style="font-size: 1rem; line-height: 1.45rem;">Svetila v Beli krajini, Belokranjski muzej Metlika, 1995</span></p> <p style="text-align: justify;"><span style="font-size: 1rem; line-height: 1.45rem;">&nbsp;</span></p> <p style="text-align: justify; padding-left: 300px;"><span style="font-size: 1.07692rem; line-height: 1.56154rem;">~</span></p> <p style="text-align: justify; padding-left: 300px;"><span style="font-size: 1.07692rem; line-height: 1.56154rem;"></span></p> <p style="text-align: justify;"><span style="font-size: 1.07692rem; line-height: 1.56154rem;">Kako je potekalo izdelovanje vo&scaron;čenih sveč v Murnovi delavnici si lahko, takoj ko odpremo svoja vrata, ogledate na na&scaron;i stalni razstavi, danes pa vam predstavljamo s svečami povezan predmet. Te so namreč gorele tudi ob praznikih in raznih slovesnostih, ko so jih postavljali na okna hi&scaron;, in včasih so jih obdajali prav lepo okra&scaron;eni lampijoni.</span></p> <p style="text-align: justify;"><span style="font-size: 1.07692rem; line-height: 1.56154rem;"></span></p> <p style="text-align: justify; padding-left: 300px;"><span style="font-size: 1.07692rem; line-height: 1.56154rem;">~</span></p> <p style="text-align: justify; padding-left: 300px;"><span style="font-size: 1.07692rem; line-height: 1.56154rem;"></span></p> <p><span style="font-size: 0.923076rem;"><strong><span style="line-height: 1.33846rem;">Lampijoni za sveče</span></strong></span></p> <p><span style="font-size: 0.923076rem;"><strong><span style="line-height: 1.33846rem;"></span></strong></span></p> <p><span style="font-size: 0.923076rem;"><strong><span style="line-height: 1.33846rem;">prva pol. 20. stol.</span></strong></span></p> <p><span style="font-size: 0.923076rem;"><strong><span style="line-height: 1.33846rem;"></span></strong></span></p> <p><span style="font-size: 0.923076rem;"><strong><span style="line-height: 1.33846rem;"></span></strong></span></p> <p><span style="font-size: 0.923076rem;"><strong><span style="line-height: 1.33846rem;">lepenka, papir</span></strong></span></p> <p><span style="font-size: 0.923076rem;"><strong><span style="line-height: 1.33846rem;"></span></strong></span></p> <p><span style="font-size: 0.923076rem;"><strong><span style="line-height: 1.33846rem;">inv. &scaron;t.: Z 7878/1-4</span></strong></span></p> <p style="text-align: justify;"><span style="font-size: 1.07692rem; line-height: 1.56154rem;"></span></p> <p style="text-align: justify;"><span style="font-size: 1.07692rem; line-height: 1.56154rem;"></span></p> <p><span style="font-size: 1.07692rem; line-height: 1.56154rem;"><span class="post_img_contaier"><img class="img-responsive" src="https://uploads.publishwall.si/imgsmedium_2/2020/12/14/resized_1607941001_3197330.jpg" alt=" " width="600" height="846" style="display: block; margin-left: auto; margin-right: auto;" /> </span></span><span style="font-size: 0.923076rem; line-height: 1.33846rem;"><span class="post_img_contaier">Foto: Branko Babič</span></span></p> </blockquote>