V SPOMIN

<p style="text-align: justify;"><span style="font-size: 1.38462rem; line-height: 2.00769rem;">Ob stoletnici rojstva Vilme Bukovec Kambič je bila 27. februarja 2020 v Galeriji Kambič v Metliki spominska slovesnost. Ob predstavitvi monografije Vilma Bukovčeva, primadona za vse čase se je z avtorjem knjige Markom Ko&scaron;irjem pogovarjala Andreja Brancelj Bednar&scaron;ek. &Scaron;tevilne obiskovalce prireditve pa je ob spremljavi pianistke Aleksandre Naumovski Potisk z vrhunskim petjem navdu&scaron;ila sopranistka Ur&scaron;ka Kastelic.</span></p> <p style="text-align: justify;"><span style="font-size: 1.38462rem; line-height: 2.00769rem;">&nbsp;</span></p> <p style="text-align: justify;"><span style="font-size: 1.38462rem; line-height: 2.00769rem;">Vilma Bukovec je bila rojena 27. februarja 1920 v Trebnjem na Dolenjskem. Maturirala je na novome&scaron;ki gimnaziji in se vpisala na Pravno fakulteto v Ljubljani, hkrati pa na Glasbeni konservatorij in &scaron;tudirala petje pri J. Foedransperg. Na enem izmed predvojnih pevskih tekmovanj, ki jih je organizirala ljubljanska Opera, je zasedla prvo mesto. V letih 1942&ndash;43 je bila internirana v Italijo. &Scaron;tudij solopetja je nadaljevala po vrnitvi iz internacije pri prof. A. Darianu in bila na začetku leta 1944 angažirana v zbor ljubljanske Opere. Že po dveh mesecih je debitirala kot solistka z vlogo Siebel v Gounodovem&nbsp; Faustu. Njena prva glavna vloga je bila Marinka v Prodani nevesti B. Smetane, s katero se je po &scaron;tiridesetih letih aktivnega petja leta 1982 tudi poslovila z odra ljubljanske Opere in baleta SNG. Umrla je 7. decembra 2016 v Ljubljani, pokopana pa je v Metliki.</span></p> <p style="text-align: justify;"><span style="font-size: 1.38462rem; line-height: 2.00769rem;">&nbsp;</span></p> <p style="text-align: justify;"><span style="font-size: 1.38462rem; line-height: 2.00769rem;">Prepela je malodane ves železni operni sopranski repertoar, od najbolj lirskih, kot je Manon v istoimenski Massenetovi operi, do izrazito dramskih vlog, kakr&scaron;na je Tosca v istoimenski Puccinijevi operi. Največje uspehe pa je doma in v tujini dosegla z vlogami Čo-čo-san, Margarete, Kerubina, Mimi, Marinke, Jenefu, Thais, Salome. Ves povojni čas je bila ena glavnih sopranistk takrat &scaron;e &scaron;tevilčnega solističnega pevskega ansambla Opere in baleta SNG v Ljubljani. Kot solistka je bila redna gostja &scaron;tevilnih odrov v Belgiji, Bolgariji, Če&scaron;koslova&scaron;ki, Egiptu, Franciji, na Kitajskem, Poljskem, v Romuniji, Sovjetski zvezi, &Scaron;paniji. Za svoje delo je prejela &scaron;tevilne nagrade in priznanja doma in v tujini, med drugimi Pre&scaron;ernovo nagrado za naslovno vlogo Manon v istoimenski Massenetovi operi (1957) in Pre&scaron;ernovo nagrado za življenjsko delo na področju opernega pevskega poustvarjanja (1982).</span></p> <p><span class="post_img_contaier"><br /> </span></p> <p><span class="post_img_contaier">Nekaj utrinkov s spominske slovesnosti si lahko ogledate v galeriji (foto: Leon Gregorčič).</span></p> <p></p>