Vsa čast in slava Josipu Savinšku, ustanovitelju požarne brambe in zadnjemu metliškemu graščaku

<p style="text-align: justify;">Leto 2019 v Metliki zaznamuje 150. obletnica ustanovitve&nbsp;požarne brambe. Belokranjski muzej se v&nbsp;praznovanje vključuje s postavitvijo nove stalne&nbsp;razstave, ki jo posvečamo snovalcem organiziranega&nbsp;prostovoljnega gasilstva na Slovenskem.&nbsp;Dolgo časa smo se v muzeju&nbsp;ubadali z mislijo, da bi morali ob priliki delček&nbsp;pozornosti nameniti tudi zadnjemu metli&scaron;kemu&nbsp;gra&scaron;čaku, vitezu dr. Josipu Savin&scaron;ku. Letos zato nismo&nbsp;smeli zamuditi priložnosti, da željo uresničimo,&nbsp;saj Savin&scaron;ka povezujemo tudi z ustanovitvijo požarne&nbsp;brambe v njegovem rodnem mestu.&nbsp;</p> <p style="text-align: justify;">Belokranjski muzej hrani mnoge zanimive predmete,&nbsp;fotografije in arhivsko gradivo iz začetnih let&nbsp;delovanja metli&scaron;kih gasilcev. Predmetov, katerih lastnik&nbsp;je bil Josip Savin&scaron;ek, pa je žal le nekaj, saj je&nbsp;gra&scaron;čak, preden je leta 1899 za vedno od&scaron;el iz Metlike,&nbsp;prodal vse svoje premoženje.&nbsp;Idejo, da predstavitev viteza Savin&scaron;ka povežemo&nbsp;z gasilstvom, se nam je zdelo najbolje uresničiti z&nbsp;ambientalno postavitvijo rekonstruirane Savin&scaron;kove&nbsp;delovne sobe, ki smo jo opremili z restavriranimi&nbsp;originalnimi kosi pohi&scaron;tva iz sredine 19. stoletja. V&nbsp;sobi se z gra&scaron;čakom &raquo;pogovarja&laquo; Leopold Gangl,&nbsp;eden najuspe&scaron;nej&scaron;ih nadpoveljnikov metli&scaron;ke požarne&nbsp;brambe. Izmi&scaron;ljen prizor, postavljen v leto 1894,&nbsp;temelji na resničnih dogodkih in podatkih.&nbsp;</p> <blockquote> <p style="text-align: justify;"><strong>Razstavo spremlja katalog, ki je sestavljen iz&nbsp;dveh delov. V prvem opisujemo življenjsko zgodbo&nbsp;Josipa Savin&scaron;ka, tudi z odlomki iz romana Jožeta&nbsp;Dularja Mesto nad Bojico, v drugem pa je predstavljena&nbsp;zbirka predmetov metli&scaron;ke požarne brambe,&nbsp;ki jih hrani Belokranjski muzej. Čeprav ni zelo obsežna,&nbsp;pa je gotovo dovolj povedna in dragocena kot&nbsp;del nacionalne kulturne dedi&scaron;čine.</strong>&nbsp;</p> </blockquote> <p style="text-align: justify;">Josip Savin&scaron;ek se po stodvajsetih letih vrača v&nbsp;svoj metli&scaron;ki grad in v svoje rodno mesto, kjer je bil v&nbsp;drugi polovici 19. stoletja vplivna oseba. Poleg tega,&nbsp;da je predlagal &scaron;tevilne izbolj&scaron;ave v dobro razvoja&nbsp;in napredka Metlike, se je rad udeleževal javnega&nbsp;življenja ter je bil velik podpornik in pobudnik dobrodelnih&nbsp;akcij. Gotovo pa bo njegovo ime ostalo za&nbsp;vedno zapisano tudi v pregledih zgodovine gasilstva&nbsp;na Slovenskem.</p> <p style="text-align: right;">Andreja Brancelj Bednar&scaron;ek,</p> <p style="text-align: right;">direktorica Belokranjskega muzeja Metlika</p> <p style="text-align: justify;"></p>